Zadnja leta, sploh od takrat, ko so prenosi motociklističnih
dirk na eni od slovenskih televizij, redno spremljam dogajanje v MotoGP, malo
pa tudi v Moto2 in Moto3.
Prejšnji konec tedna sva se z atijem odpravila na Češko,
natančneje v Brno, kjer sva si ogledala petkove proste treninge, sobotne
kvalifikacije in nedeljske dirke. »Priprave« na odhod so se začele že veliko
prej. V meni se je porodila želja, ideja, da bi, v kolikor res gremo v Brno, videl
še zakulisno dogajanje, natančneje paddock in vse kar se v njem dogaja. Zavedal
sem se, da bo to zelo težko izvedljivo vendar, če veš, na koga se obrniti in na
kakšen način mu predstaviti željo, potem tudi zelo težke stvari postanejo
izvedljive. Zato sem se obrnil na osebo, za katero sem menil, da je sposobna
urediti ogled paddocka. Vse od začetka mi je ta oseba dala vedeti, da obstajajo
možnosti, da vidim paddock ali pa tudi, da ga ne vidim. Da je ogled paddocka
možen sem izvedel šele večer pred odhodom, zato smo se morali na hitro
odločiti, ali gremo ali ne. Seveda odločitev ni bila niti malo vprašljiva!
V petek zjutraj, ob 4h, ko smo morali kreniti na pot, je
mami nenadoma zbolela in ni mogla iti zraven. Z atijem sva kontaktirala oba
bratranca, Žana in Primoža, vendar tudi onadva nista mogla iti zraven, zato sva
se na 420 kilometrsko dolgo pot odpravila z atijem sama. Vožnja je potekala
mirno, brez večjih zapletov in malo pred 9h sva prispela na dirkališče v Brno. Nato
sva parkirala avtomobil, se najedla sendvičev in paradižnika in začela iskati
paddock. Po nekajminutnem pogovarjanju z varnostniki, sva ugotovila, da je
paddock čisto na drugi strani dirkališča, kamor sva se odpravila peš. Pot je bila
relativno dolga, razgibana in na njej sva srečala trume navijačev, ki so se
pomikali proti dirkališču. Ko sva prispela pred paddock, sva kontaktirala osebo,
s pomočjo katere sva lahko prišla v paddock.
Paddock! Lahko rečem, da sva prišla v drug svet. Svet znanih
oseb, hitrih motorjev, lepih deklet, glamurja, ogromnih tovornjakov in
drugačnega tempa življenja. Najprej sva se sprehodila do konca paddocka. Šla
sva do ograje, ki je bila čisto ob dirkališču. Nato sva tam bila par minut in
si ogledovala prihod dirkačev z motocikli iz garaž na dirkališče. To je bilo
resnično nekaj neverjetnega. V garažah imajo dirkališči omejitev hitrosti, nato
pridejo do črte, ki označuje konec omejitev in dirkač zategne ročico za plin do
limita. Ogledala sva si par krogov in vsakič, ko so dirkači dirjali po ciljni
ravnini, sva bila navdušena. Nato sva odšla proti izhodu iz paddocka, vmes sem
še slikal z dekleti, ogledoval vse živo,… Vendar brez zavijanja med tovornjaki
do garaž ni šlo! In najprej sva zavila med tovornjakoma Hondinih dirkačev
Danija Pedrose in seveda do aktualnega svetovnega prvaka, do mladeniča, ki
dokazuje, da si upa, da se ne boji nikogar, do dirkača, ki dirka
brezkompromisno, do Marca Marqueza! Seveda se je tam zbralo še nekaj njegovih
fanov, ki so, tako kot jaz, čakali na podpis, na skupno sliko z mladeničev,
kateremu je popolnoma vseeno, kaj si drugi mislijo, glavno, da on zmaguje in se
zabava med dirkanjem. Čakali smo malo časa, nakar je prišel iz garaže in nato
se je pričela bitka za podpis in fotografiranjem z njim! In seveda se mi je
uspelo slikati z MARCOM MARQUEZOM! Bilo je fenomenalno, da sem se lahko slikal
z svetovnim prvakom! Nato sva se pomaknila do garaže Danija Pedrose, kjer mu je
eden od mehanikov čistil dele motocikla. Prav tako sem se z njim tudi slikal.
Po dogodivščinah pri Hondi sva se nato še odpravila do tovornjaka, ki nosi
številko 46. Verjetno boste vsi vedeli, kdo nosi to številko. To številko ima
dirkač, katerega vsi poznamo pod vzdevkom Doctor! Se vam sanja o katerem govorim?
Seveda govorim o dirkaču, ki je bil 9-krat svetovni prvak, od tega 6-krat v
razredu MotoGP, Italijanu Valentinu Rossiju! Šla sva do vrat, ki vodijo v
njegovo garažo, pred katero se je zbralo kar lepo število njegovih privržencev.
Začelo se je nekajminutno čakanje, nakar 9-kratni svetovni prvak v vseh
kategorijah stopi ven in vsi, ki smo bili tam, smo si želeli, da bi se lahko z
njim slikali. Vsem to na žalost ni uspelo, vendar tudi stisk roke, ni nič
slabši. Po stisku rok z Valentinom sva se z atijem odpravila do izhoda
paddocka, kjer sva počakala osebo, katera nama je omogočila, da sva si lahko
paddock doživela, se ji zahvalila in odšla naprej.
Po ogledu paddocka, sva se odpravila iskati primeren
prostor, kjer bi si lahko v miru ogledala petkove proste treninge. Namestila
sva se na vrhu trase, kjer se je videlo motocikliste v 2 zavojih. Tisti dan, je
bilo vreme oblačno, obstajala je možnost dežja. In res. Med treningom MotoGP-ja
je začelo močno deževati, vendar z atijem sva bila dobro opremljena, saj sva
imela seboj dežnik in pelerino. Prav tako, pa so nama na pomoč priskočili
reševalci, s svojim avtomobilom, saj so odprli prtljažnik, ki je postal
nekakšna streha in so mi ponudili prostor pod njem. Petek je bil dan na
privajanje hrupa motorjev, na navdušenje ob vsakem zavoju vsakega motociklista
in na misel, da je bil to šele prvi dan tridnevnega dogajanja v Brnu! Po
končanih prostih treningih sva se odpravila do avtomobila in se odpravila
iskati sobo, ki sva si jo predhodno rezervirala. Zaradi nepoznavanja cest sva
se do sobe odpeljala po dalji poti, a že hitro po namestitvi sva se v mesto
Brno odpeljala po veliko krajši poti. Odpeljala sva se točno v center mesta,
kjer sva pakirala avto in začela iskati restavracijo, kjer bi lahko potešila
lakoto. Ker sva bila zelo lačna, sva zavila v azijsko restavracijo, kjer sva si
naročila vsak svojo porcijo in jo zmazala. Po kosilu sva se odpravila na krajši
ogled mesta. Šla sva tudi proti cerkvi, ki je bila na nekem hribu, vendar do
vrha nisva mogla, ker ni bilo dostopno z vozičkom. Nato sva se odpravila iskati
mesto, kjer bi lahko poskusila češko pivo. Našla sva prostor, kjer je bila
gostilna, si naročila pivi in jih spila. Ugotovila sva, da je češko pivo zelo
dobro, zato sva jih kar nekaj spila. Ker je bila ura že dosti sva se odpravila
proti Pensionu. Ko sva prispela tja, sva spila še pivo in se odpravila spat.
Naslednje jutro sva v Pensionu pozajtrkovala in se odpravila
proti dirkališču. Med vožnjo proti njemu sva ob cesti videla trume ljudi, ki so
z nahrbtniki počasi hodili proti dirkališču. Z avtom sva se pripeljala v
okolico dirkališča in vsak policaj je hotel, da zavijeva na njegovo parkirišče,
vendar sva se ob dejstvu, da imava voziček, prebila vse do dirkališča. Tam sva
pokazala karto, katero sva kupila v Sloveniji, vendar, ker ni bila v redu, sva
morala na blagajno iti po drugo. Zraven dveh vstopnic, ki sta veljali 3 dni,
sva dobila še parkirno karto. Tako sva lahko parkirala avtomobil na 2 mestih. V
soboto sva se odločila, da bova kar zraven vseh ostalih ljudi na vozičku. Videl
sem enak ovinek kot v petek, vendar z druge strani. Na dirkališču sva bila vse
od 9h ure zjutraj, ko so se začeli prosti treningi. Pri dirkačih nikoli ni
vprašanje, ali bodo dirkali na polno ali ne. Bil sem navdušen na polaganjem
ovinkov motociklistov. Okoli 11h so se začele kvalifikacije. Pred
kvalifikacijami sva se z atijem odpravila na ogled dirkališča. Ugotovila sva,
da se da sprehoditi skoraj okoli in okoli dirkališča. Med hojo okoli dirkališča
sva prišla do druge najdaljše ravnine na dirkališču, kjer je bil tudi vhod. Tudi
ta vhod je bil za osebe s posebnimi potrebami in takoj sva se odločila, da bova
v nedeljo šla na ta vhod, kjer je bil odličen pogled na dirkališče, saj se je
videlo ovinek v levo, ovinek v desno, dolgo ravnino in nato zaviranje in oster
ovinek v desno. Po določitvi mesta ogleda dirke v nedeljo, sva se počasi
odpravila proti avto in prvotnemu mestu, kjer sva nato počakala na kvalifikacije
razreda MotoGP. Med potjo nazaj sva se ustavila še na prodajalnem mestu Marca
Marqueza, ki sem si kupil Hondino kapo s številko 93 in rdečo majico z enako
številko! Ob 13.30 uri so se začele težko pričakovane kvalifikacije, ki so
razdeljene na 2 dela, pri čemer je pomemben že zadnji prosti trening, ki traja
pol ure in je že del kvalifikacij. Najboljših 10 na prostem treningu se
avtomatično uvrsti v drugi del kvalifikacij, medtem ko se ostali v prvem delu
kvalifikacij borijo za preostali dve mesti, ki vodita v drugi del kvalifikacij.
Tista ura in pol je bila naravnost navdušujoča. Vsak dirkač se je boril za
dobro linijo, za čisto linijo. Vsaka najmanjša napaka se lahko kaznuje z izgubo
tisočink. Kvalifikacije so bile navdušujoče, razburljive, napete do samega
konca. Ampak na koncu je zmagal najboljši! MARC MARQUEZ! Osvojil je nov
najboljši štartni položaj in napovedal boj za zmago na 11. zaporedni dirki
sezone.
Po kvalifikacijah razreda MotoGP sva se z atijem usedla v
avto in se odpeljala v center mesta Brna. Parkirala sva avto in se odpravila
iskati restavracijo. Malo preden sva jo našla, se je ulilo, zato sva zavila v
najbližjo. Naročila sva si vsak svojo porcijo testenin, jaz sem si naročil
preverjeno vrsto paste – špagete bolognese. Ker sva bila lačna, sva oba svoji
porciji brez težav zmazala. Nato sva se odpravila malo na ogled mesta in med
ogledom sva naletela na majhno gostilno, kjer so imeli vrhunsko pivo po smešno
nizki ceni. Če je pivo po res smešno nizki ceni, ga enostavno moraš poskusiti
vedno znova in znova. Po pivu, ki je zares pasal, sva se odpravila naprej,
nakar je čez nekaj minut padla odločitev, da greva na pivo tja, kjer sva bila
prvi dan. In resnično je bila to zelo modra odločitev, saj je kmalu po prihodu
do tiste gostilne začelo deževati. Nastal je pravi naliv. Ampak midva sva bila
pod marelo, vsak s svojim pivom tako, da nama dež ni zmotil ničesar, kar sva
načrtovala. Naliv je trajal zelo malo časa, nakar je zopet posijalo sonce, kar
nama je omogočilo, da sva se počasi odpravila do avta in se odpeljala do Pensiona,
kjer sva spila vsak še eno pivo in se odpravila spat.
V nedeljo, 17. 8. 2014 sva se tudi zelo hitro zbudila, pozajtrkovala,
pospravila sobo, se usedla v avto in se ponovno odpeljala do dirkališča, kjer
je bil čas za dirke v vseh treh razredih. Seveda sva se odpeljala na vhod,
katerega sva v soboto ugotovila. Na tistem delu dirkališča je bil na začetku
ravnine postavljen »big screen« s prenosom vseh dirk. Odločila sva se, da bova
v času vseh dirk tam, da bova imela vse pod kontrolo. Med prostim treningom sva
tudi malo posnela dirkanje, prav tako pa sva se odpravila do konca ravnine,
kjer sva si malo ogledovala, kako dirkači polagajo ovinke. Pogled s tistega
konca je bil naravnost fantastičen! Nato sva odšla še malo naprej, pravzaprav
sva se malo povzpela, kjer sva si par krogov pogledala, kakšno moč ima motor,
da z lahkoto premaga višinsko razliko. Naj ob tej priložnosti omenim, da se je
tam dejansko videlo, kakšno moč imajo motocikli. Po končanih prostih treningih,
sva odšla nazaj na mesto ogleda dirk. Tam je bila že gneča, vendar na srečo ne
prevelika in sem dobil prostor, ki je bil primeren za ogled dirke in se je tudi
videlo na »big screen«. In začelo se je z dirko Moto3! Dirka je bila
razburljiva, dirkači so se izmenjavali v vodstvu, na tisti ravnini, katero sva
imela v živo pod kontrolo so se dogajala zanimiva prehitevanja, bilo je glasno.
Vse do zadnjega se ni vedelo, kdo bo zmagovalec, navijal sem za mlajšega brata
Marca, Alexa Marqueza, vendar zmagovalec najspektakularnejše dirke tistega dne
je bil Alexis Masbou, Marc pa je bil šele 4. Nato je sledila pavza, katero so
popestrila letala, hitri avtomobili in zabavanje ljudi z akrobacijami na
motorjih. Kmalu po tistem se je začelo dirka Moto2, katera niti približno ni
bila tako zanimiva kot dirka v razredu Moto3. Ker je bila že ura primerna za
čas »kosila«, je ati odšel po 2 hamburgerja. Hodil je kar lep čas, saj je bila
kolona neskončno dolga. Ko je prišel je šla dirka Moto2 že proti koncu.
Zmagovalec dirke Moto2 je bil Španec Esteve Rabat. Po znanem protokolu po koncu
dirke, pa se je nestrpno čakanje na dirko MotoGP-ja! Malo pred začetkom dirke
je bila himna Češke republike, prav tako pa sem izkoristil voziček Permobil
C500, kateri mi omogoča stojo. Ura je bila natančno 14.00 in začel se je krog
za okrevanje v razredu Moto GP. Tribune so, ko so zagledale dirkače, dobesedno
ponorele! Krog za ogrevanje se je končal, dirkači so se postavili na svoja
štartna mesta, na semaforju se je prižgala rdeča luč, ki je gorela, nakar se je
ugasnila in dirka se je lahko začela! Marc Marquez je štartal izjemno slabo in
je zdrsnil na 4. mesto, na katerem se je vozil do konca dirke. Na dirki je
Hondin voznik imel težave z gumo, zaradi česar ni mogel dirkati na polno in ni mogel prikazati vsega svojega
znanja. Valentino Rossi, ki vse težje tekmuje z mlajšimi tekmovalci, je
dokazal, da še vedno obvlada svoj poklic! Z lahkoto je zadržal Marca Marqueza
za svojim hrbtom, ki evidentno ni mogel dirkati na polno. Škoda za mene! Veliko
veselje za vse navijače simpatičnega Italijana! Na ravnini, katero sem imel
pred svojimi očmi, so motociklisti dirkali z polno hitrostjo. Na ravninah se je
videlo, kateri motocikli so močnejši. Dani Pedrosa je bil boj z Jorgejem
Lorenzom vse do konca, vendar je vse napade Yamahinega voznika odbil in se
veselil svoje prve zmage v letošnji sezone, hkrati pa poskrbel, da je Honda
nadaljevala niz neporaženosti! Navijači Valentina Rossija so bili navdušeni nad
predstavo izkušenega Italijana, ki si je zaslužil stopničke na tej dirki!
Vikend, katerega sva z atijem preživela v Brnu je bil super-fantastičen,
z izjemo dirke MotoGP, na kateri Marc Marquez ni uspel zmagati na 11. zaporedni
dirki. Škoda, vendar Marc Marquez je odličen voznik in je iz te dirke vzel le
najboljše, kar je izkoristil že na naslednji dirki in zmagal! To je bil moj
prvi ogled motociklističnih dirk, verjamem pa, da ne zadnji!
Ni komentarjev:
Objavite komentar