20. november 2023 je novi datum, ko bo ostal zapisan v zgodovino slovenskega nogometa. Slovenska nogometna reprezentanca se je 2. v svoji zgodovini uvrstila na evropsko prvenstvo!
Če se osredotočim le na slovensko reprezentanco. Zadnje
veliko tekmovanje, na katerega smo se uvrstili je svetovno prvenstvo 2010. Od
uvrstitve nanj je že minilo 14 let. In kaj se je zgodilo v teh 14 letih?
Marsikaj. Za največji »uspeh« v tem obdobju lahko štejemo uvrstitev v dodatne
kvalifikacije za EURO 2016. In to je to. Selektorji so se menjavali, vse dokler
ni prišel nazaj selektor, ki je bil tvorec zadnjega velikega uspeha.
Matjaž Kek. To je njegov drugi mandat na klopi slovenske
reprezentance, katerega je začel 27. novembra 2018. Ko se ga spominjamo iz
prvega njegovega mandata, pomislimo na 2. uvrstitev na svetovno prvenstvo.
Sedaj je popolnil svoj življenjepis še z uvrstitvijo na evropsko prvenstvo!
Fantastično! Slovenska reprezentanca je vse od njegovega odhoda leta 2011 pa do
novembra 2018 trpela. In trpela je tudi pod njegovim vodstvom. Trpela je vse do
lanskega 3. kroga lige narodov, ko je remizirala na Norveškem (pred tem je
delovala nezainteresirano in pred tekmo na Norveškem je sramotno izgubila v
Beogradu in takrat se je javnost močno obregnila ob slovensko reprezentanco). Od
tistega trenutka dalje je v reprezentanci začelo »štimati« in danes se lahko
veselimo velikega uspeha slovenskega nogometa. Zato lahko zapišem, da pot do
sem še zdaleč ni bila idealna. Še več, bila je trnova.
Zahvala za ta fantastičen uspeh gre tudi predsedniku
Nogometne zveze Slovenije, g. Radenku Mijatoviću. Predsednik je z Matjažem
Kekom vztrajal. Vztrajal do konca. Šel je preko vseh. Poslušal ni nobenega. Ne
javnosti, ne strokovnjakov in ne navijačev. In…lahko mu samo snamemo kapo in
rečemo: »Gospod predsednik, hvala«.
Žreb skupin za evropsko prvenstvo leta 2024 je bil opravljen
9. oktobra 2022, ko je Slovenija padla v skupino H skupaj z Dansko, Finsko,
Kazahstanom, Severno Irsko in San Marinom. Že takrat se je v medijih vil val
optimizma, čeprav smo v skupino dobili skandinavski državi, katere nam nikoli
niso ležale. Če pogledamo samo zadnjo Ligo narodov in te kvalifikacije opazimo,
da smo doma izgubili s Švedsko, premagali Norveško, remizirali z Dansko,
premagali Finsko, v gosteh pa je naša bilanca takšna: remi z Norvežani in
Švedi, ter izgubili proti Fincem in Dancem. Po zgornji analizi vidimo, da se še
vedno nismo rešili kompleksa skandinavskih držav. Potem smo imeli v skupini še
San Marino, o katerem ni potrebno izgubljati besed, ter Severno Irsko in Kazahstan. Z ekipami iz otoka smo
vedno bili zanimive bitke (tako klubi, kot reprezentanca), prvič pa smo se
odpravili daleč na vzhod, v Azijo (Kazahstan spada pod UEFA). Če pogledamo
končno lestvico skupine H, Slovenija je osvojila 2. mesto z kar 22 točkami.
Pred zadnjim kolom sta se za 2. mesto borila Slovenija in Kazahstan, katera sta
obračunala med sabo. In zmagala je Slovenija! Če na hitro analiziramo te
kvalifikacije, vidimo, da je skupina bila težka, a tekmovalna. Doma smo
izgubili le dve točki, proti Dancem smo remizirali, v gosteh pa mora reprezentanca,
kakršna je naša, iskati možnosti na vsaki tekmi in na tistih, na katerih se
pokaže možnost za zmago, mora zmagati. In to nam je letos uspelo tako v
Kazahstanu, kot na Severnem Irskem in tudi v San Marinu.
SLOVENIJA GRE NAPREJ!
